Julij se je začel zelo dobro. Nekateri od drugega, drugi od tretjega, več ali manj pa vsi do petega (ne, to ni matematična uganka) dne v mesecu juliju, smo naturisti preživeli v Kampu Smlednik v Dragočajni.

To je manjši kamp na levem bregu Save pred Zbiljskim jezerom in del ob reki je namenjen nam naturistom. V glavnem se v njem ustavijo tranzitni tuji gostje, sem pridejo dnevni kopalci, ki ne marajo mokrih kopalk na sebi, in mi. Vsako leto za en podaljšan vikend.

Naša druščina

Z našo peščico dnevnih gostov se nas je zbralo 20. Eni priropotajo z avtodomi, drugi mečemo 2-sekundne šotore v upanju, da jih bomo ob odhodu znali zložiti, eni pa spijo kar v avtu.

Naše pasje vrste so se sicer zredčile, a še vedno smo imeli dva smrčka: Čarno in Enza. In dva racaka iz kampa. Pa nič komarjev, os in muh.

Vidi se kdo je ljubitelj živali - naš Edo!

Na kolesih

V petek smo ta narbol zagnani že kolesarili, v soboto smo spet kolesarili, tokrat v večjem številu in prav do gradu Strmol, v bližini vasi Dvorje pri Cerkljah na Gorenjskem, ki je eden najstarejših in najbolj ohranjenih gradov v Sloveniji in danes deluje kot butični hotel in protokolarni objekt. A nazaj grede smo skoraj enega pustili na količku na koncu kolesarskega nadvoza.

Pa se je izšlo brez večjih posledic.

Sobotni kolesarski izlet — druščina pred gradom Strmol.

V nedeljo smo spet kolesarili do nove brvi čez Savo, ki povezuje Vikrče in Medno.

Nedeljski izlet do nove brvi čez Savo — postanek ob skulpturi.
No seveda, ostali so se pa kopali, sončili, senčili, kofetkali, pijuckali, klepetali, kar zna biti še naporneje, kot poganjanje pedala! — Manja Šešek

Piknik in društvena igra

V soboto smo pripravili piknik in bilo je nadvse njami. Hrane ni zmanjkalo, še naslednji dan smo si ponujali namaze, zelenjavo in kruh.

Sobotni piknik pod drevesi — bilo je nadvse njami.

Igrali smo tudi našo društveno igro: Podiranje Cvetovega količka in se kot vedno nasmejali hudomušnim pripombam, ki so letele vsenaokrog.

Kdor še ni bil v kampu Smlednik ... priporočamo!